Današnjo noč sva prvič prespala samo pod eno prešito odejo. Opaženi so bili prvi nadležni komarji, tudi tigrasti, ki so to pot za žrtev izbrali Bogdana.
Trani je zelo prijetno, staro mesto z obilico lepih stavb iz kamna. Na jutranjem sprehodu na ulicah srečujeva tekače, kolesarje, sprehajalce psov. Žurerji še spijo in vlada temu primerna spokojnost.
Trani ima 35 cerkva.
Vetra iz severa je komaj kaj, le na “italijančka” se spodobno hitro premikava. Pot naju vodi bliže obali. Bariju tokrat le pomahava.
Med samostanom in Polignanom zaplujeva v marino Cala Ponte. Pripada verigi Camper and Nicholsons in je bila zgrajena pred 3 leti, pove prijazen mornar na gumenjaku. Za nočitev do 10 m računajo 49 eur, zato se raje odločiva, po nasvetu Iztoka, za pomol v Monopoliju.
Na Molo Margherita se da vezati od pregiba navzven, manjša barka je lahko še za pregibom, globlje v mandraču je plitvo, polno vrvi in smeti. Valobran je zbirališče mladih “kadilcev” in sprehajališče, malo umazano, a mirno.
In v Monopoliju so Italjančki na nedeljski večer spet rojili – saj morda to počno vse dni v letu.
Tudi ognjemet ni izostal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar