Lipsi, otok Lipsi

Na jutranjem obhodu vasice Emporio smo se oskrbeli z domačimi jajci in plumerijo. Plumerija izhaja s Havajev. Grme sva opazila že na Kreti, tu so jih imeli kot lončnice. Upam, da bo naša plumerija preživela 1300 milj do doma.

Najboljši spužvarji naj bi bili doma s Kalimnosa. Oporekajo jim na Simiju. Kuga tudi tu uničuje spužve, zato jih hodijo nabirat celo na afriško obalo.

Naslednji otok Leros sva si ogledala le z morja. S svojo art deko arhitekturo in zapuščenimi vojaškimi zgradbami glavno mesto Lakki ne izgleda privlačno. Zraven mesta je ogromna marina s 600 suhimi vezi. Nad otokom dominira trdnjava, vidna skoraj iz vseh zalivov.

Odločila sva se prespati na manjšem, manj turističnem otoku, Lipsiju. Manjši je v Grčiji relativen pojem. Lipsi je velik kot Žirije in je obdan še z res malimi otočki, od katerih je najbolj znan Maratho. Lipsi ima pomol za jahte s privezovalcem, ki ga plačaš posebej. Vez stane 5 eur, privezovalec 3 eur. Privezovalec poskrbi tudi za vodo in smeti, zraven proda še kakšno domačo marmelado ali skuše v olju.

Glavno mesto Lipsi je veliko kot Komiža, zelo čisto in malo orto. Sobotni večer domačini preživljajo v tavernah ali ouzerijah. Uzo si privoščiva tudi midva, Ota pa enega mačka.

Zaliv Emporio, otok Kalymnos

Veter je ponoči pojenjal in na poti okoli jugozahodnega rta Kosa in naprej proti severu, proti Kalymnosu, jadra potrebujejo pomoč motorja.

Grki so mojstri v zidanju samostanov in kapelic. Postavljeni so na vseh mogočih in nemogočih lokacijah.

Po nasvetu sosedov iz Palija, se zvečer veževa na bojo v zalivu Emporio na Kalymnosu (in oni na sosednjo). Boje so od tavern, vendar v Grčiji še vedno velja, da je vse na morskem dobru od vseh in obisk taverne ni obvezujoč.

Vseeno greva okušat dobro grško hrano. Kozice velike kot škampi v omaki iz česna in uza so bile odlične.

Nisyros – Kamares, otok Kos

Zjutraj oddamo umazano perilo v nadaljnjo obdelavo in se odpeljemo z Nissanom Micro raziskovat otok.

Prva postaja je Emborio, vasica na robu kraterja, kjer imajo naravno savno. Iz zemlje piha vlažen, vroč zrak. V votlini s kamnito klopco ne zdržiš prav dolgo.

Druga postaja je krater na dnu kaldere. Nisyros je najmlajši grški vulkanski otok. Star je 45.000 let. Veliki krater ima v bližini še nekaj manjših bratov. Zadnji termalni izbruh je bil leta 1887. (www.nisyrosvolcano.gr)
K sreči je pihalo, da v bleščeči belini kamnin nismo zogleneli.

Iz kaldere se povzpnemo naokoli na južni rob v vasico Nikia. Tu živi poleti 100 ljudi, pozimi 30. Nekoč jih je bilo menda 1000.

Na zahodu leži glavno mesto Mandraki, s starim pristaniščem, kjer se vežejo turistične barke in trajekt. Nad mestom kraljuje 2700 let stara trdnjava iz ogromnih kamnov. Očitno jim že tedaj fina obdelava mega kamnov ni povzročala večjih težav. Marsikje pri hišah, hlevih, pečeh so vidni lepi klesani kamni.

Ko se vrnemo v Pali je naše perilo oprano, posušeno in zloženo za 8 eur. Nekaj malega pojemo in izplujemo proti Kosu.

Zunaj piha zahodnik do 18 vozlov. Jadranje po 3 metre visokih, dolgih valovih je enkratno. Valovi so nastajali sredi Egeja, kjer že nekaj dni močno piha zahodnik. Počasi smo se vzpenjali, malo hitreje spuščali. Kar prehitro smo vpluli v Kamares, zaspano vas, najbolj zahodno in zadnjo v nizu turističnih zaselkov na južni obali Kosa.

Če bi bila tukaj na počitnicah s turistično agencijo, bi zahtevala denar nazaj – voda ima 20° ! Higijensko kopanje je bilo bliskovito….

Zvečer sva namesto nogometa gledala palčke, kako razkladajo tovorno ladjo.