Zjutraj po žvanutovo (beri ob 10h) se odpravimo osvajat koro mesta Kithera in trdnjavo, ki ležita 200 m nad morjem.
Danes je samo 28°C in prijetno pihlja…
Otok Kithera je velik kot Brač. Na njem živi 3000 ljudi. Imajo baje 600 cerkva, a vse na katere sva naletela, so bile žal trdno zaklenjene. Na otoku se je rodila boginja Afrodita. Otok je bil v zgodovini nekakšno pribežališče za barke, premagane od vetrov in tokov okoli zloglasnega peloponeškega južnega rta Malea. Benečani so Kithero imenovali Cerigo. Pomen otoka se je drastično zmanjšal po odprtju korintskega prekopa in veliko prebivalstva se je odselila v Avstralijo. Nadrsali so tudi v času vojaške hunte, saj je bila Kithera, tako kot Vis, za turiste zaprto območje.
Turistična sezona se je sredi junija komaj začela. Srečala sva nekaj tavajočih Angležev in zvečer sta se na pomol vezali dve jadrnici.
Na glavnem trgu Kithere so nama postregli pivo Mamos, ki je boljše od Mitosa in Alfe, sicer pa bi po obhodu dobro osončene trdnjave in kore vase zlila karkoli… Ko sva se vrnila na nivo morja, sva v lokalni birtiji kosila odlično ovčko v limoninem soku s pečenim krompirjem. Skupaj s solato in pivom je bil račun 26 eur. Po posladku na račun hiše sva se komaj odkotalila na barko.
Še malo vzdrževalnih opravil, plavanja in spat, da se bomo lahko jutri čili in spočiti odguncali naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar