Zjutraj je šel kapitan ponovno raziskovat slikoviti zaliv Tristomo (=Troustje). S pomočjo barcafeja je navezal stike z domačini, ki so ga usmerili na dobro označene planinske poti. Ob povratku so mu razkazali svojo tradicionalno opremljeno, enoprostorno hiško, kjer živijo le občasno. Obdarili so ga z ribami in ovčjo drobovino. Ovce, ki jih gojijo, živijo samooskrbno. Tokrat so bili ravno pri klanju ovac. Izrabila sva priložnost in kapitan se je v drugo vrnil na barko s polovico ovce za 20 eur. Z Oto vred bomo nekaj časa na bio-organski dieti…
Iz zaliva je bilo treba priti tudi ven, kar ni dosti laže kot vstopiti. Tolažila sem se s tem, da je to zmoglo že kar nekaj jadralcev pred nami in ob prelivu ni vidnih razbitin bark. In je šlo, čeprav so bili zunaj veliki valovi. To pa ni bilo vse. Kapitan si je želel Karpatos pobliže spoznati ter si je miljo za tem izbral še en ozek ozek, plitev preliv med otokoma Sarija in Karpatosom. Domačini so mu potrdili, da je dovolj globok. Premagali smo tudi to 2,9 m globoko oviro, kot tudi katabatni veter v nadaljevanju ter vrgli sidro pred plažo v Diaphaniju. Po nasvetu domačinov in opisih v vodičih smo nujno morali obiskati vas Olimbos – tisto, ki smo jo včeraj gledali iz zahodne strani, dostopna pa je samo iz vzhodne obale, oziroma Diaphanija.
Prijazna turistična vodička nas je zvečer zapeljala v vas, ki leži na nadmorski višini 610 metrov. Vas je zrasla na ostankih beneške trdnjave. Prebivalci so živeli samozadostno, odmaknjeni od civilizacije še ne dolgo nazaj, saj ceste do drugih vasi na otoku ni bilo. Zato naj bi bila vas ena bolj tradicionalnih, manj prilagojenih turizmu... Vodička Evaggelia je znala odlično angleško. Razlagala nama je običaje otoških prebivalcev in pasti masovnega turizma. Zavzema se za ekoturizem, ima veliko dobrih idej in zanimivo ponudbo (info@ecoturism-karpathos.com).
Ni komentarjev:
Objavite komentar