Pred odhodom je obvezen obisk pekarne. Grških dobrot se težko preobješ.
Ob 11h izplujeva iz vetrovnega zaliva. Napovedanih je 20 vozlov severnika v upadanju in obračanju na zahod. Iz previdnosti odvijeva samo del genove, saj piha v bok/polkrmo. Pred naslednjim pristaniščem na Androsu, Batsijem, premišljujeva še o tretji krajšavi glavnega jadra, a si ob pogledu na morje premisliva in raje natakneva rešilne jopiče in pasove, kužija pa pošljeva v podpalubje. Za Batsijem doživiva prav kmalu bel dim nad morjem. Nič dobrega – najino prvo srečanje s sunki vetra čez 50 vozlov in morskim dimom, gledanim z barke in ne z obale. Kot senjska burja, z razliko, da tukaj razmer ne poznaš in ne veš ali bo še hujše, ali ne in kje je naslednji res varen pristan. K sreči slabše ni bilo, dosti bolje pa v naslednjih 15 miljah tudi ne. V ozkem prelivu med otokoma Andros in Tinos je bilo začuda celo zatišje in sva morala za eno miljo zagnati motor. V navtičnih vodičih piše, da je ta prehod lahko zelo problematičen, ker je obdarjen še z močnimi tokovi, a tokrat so bili le valovi odprtega morja in vrtinci.
Pod Tinosom se stanje ni izboljšalo. Severnik je hrumel s konstantnimi 40+. Lara se je z malo flikco floka odlično držala. Na srečo sva pred izplutjem vse dobro pritrdila. Gumenjak je samo “dihal”, ne pa poletel in dobro je opralo naju in barko. Nisva vedela kakšno bo stanje v tinoškem pristanišču, zato sva se raje zatekla v prvi kolikor toliko miren zaliv, Agyio Romanos, 3 milje pred mestom Tinos, in se dobesedno vkopala pred čudovito mivkasto plažo. Valov tu ni bilo, veter pa je še vedno žvižgal s 30 vozli. Ob 19h je nastopila bonaca. Ker ni bilo več pritiska vetra, so se pojavili zoprni valovi mrtvega morja in sva, za boljši spanec, vkopala še krmno sidro.
Po sprehodu po zelo lepem, praznem počitniškem naselju smo brez tuljenja vetra prav zlahka zaspali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar