Zjutraj se prestaviva 3 milje naprej v Linario. Najprej presenečeno ugledava bencinsko črpalko na obali. Zgradili so jo lani. Nanjo naju dobesedno priveže pristaniški redar. Ko je rezervoar nafte poln, naju odveže in dobiva natančna navodila kako naj namestiva bokobrane in kje naj se priveževa. Na dodeljenem mestu naju ponovno priveže, pove kup koristnih informacij, nama izroči seznam uslug in kontaktov pristaniške marine ter zemljevid otoka. Ne verjameš, če ne doživiš…
Po hitrem nakupu domače zelenjave, ki se je s pick-up-om pripeljala pred barko, se odločiva za ogled otoka z najetim avtom. Pristaniški redar zavrti telefon in čez pol ure na pomolu stoji mali Peugeot 107 za 30 eur/dan in že drvimo naokoli. Avtek se na prvi postojanki ne da več zagnati, a za našega strojnika to ni ovira. Ko končno ugotovi kje se odpre pokrov motorja, ugleda zrahljano klemo na akumulatorju in problem je rešen.
Trajekt, ki je v lasti otočanov, pristane zvečer in odide zjutraj. Pristanek v domači luki je dogodek dneva. Med postopkom pristajanja na trejektu predvajajo glasbo iz Odiseje 2001, oz. “Tako je govoril Zaratustra”.
Ni komentarjev:
Objavite komentar