Kljub ponočevanju zaradi mostu vstaneva zgodaj, preden delavci na edinem delu obale, kjer se je severno od mosta mogoče privezati, začnejo ropotati s pnevmatičnim kladivom. Razmetavajo tlakovce in obalo utrjujejo z injektiranjem betona. Privezani smo na gradbišče, čez cesto so nobel lokali in ni jih malo. Po pričevanju predhodnih utrujenih posadk, žuriranje v njih zamre šele zjutraj. Vsaj to smo zamudili…
Kalkis je veliko, moderno, glavno mesto Evie. Grki ne hodijo zgodaj spat, zato je zjutraj do 9h vse zapuščeno.
Zapeljeva v severni del Evijskega kanala. Vetra ni in je vse skupaj še bolj podobno plovbi po velikem jezeru z zelo različno obalo. Na severni strani je Evia kot bohinjski hribi, na jugu celina z oljčnimi nasadi ali grdo industrijo, k sreči v manjšini. Voda je gosta, algasta, z veliko življenja. Ni čudno, da končno ujameva ribo, šnjur od 1/2 kg. Ena nama uide.
Že zgodaj popoldan najdeva neopisan pomol v Ioannis Theologos-u in se veževa na edino možno mesto na koncu pomola. Neskončno vroče je postalo, 32 stopinj brez vetra, zato odpreva kopalno sezono. Voda ima 21, a se vsaj ohladiš. Zraven barke je na pomolu vaška pipa in se vsi, z Oto in barko vred, dobro oplaknemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar