Po deževni noči smo se v ponedeljek zbudili v bleščeče, vetrovno jutro. Najprej ugledamo ogromen trajekt, ki se je mojstrsko parkiral na zunanjo stran pomola malega zaliva. Sledilo je nadaljevanja vkopavanja pred vetrom. Naenkrat sva bila obkrožena s samimi francoskimi jadrnicami, kot v kakem francoskem deparmaju… Sosedi so prijazni in zgovorni, le angleško bolj slabo obvladajo.
Na vrsto je prišla Ota. Našli sva idealen prostor za striženje pod stopnicami za dostop na naš del obale. Bogdan je dokončal pritrditev sončnih panelov in popravil stikalo za zagon izvenkrmnega motorja. Proti večeru smo odkorakali v horo (vas) sto metrov više in se razgledali po okolici.
Danes je bil dan za sprehajanje, kar pomeni, da smo prehodili pol otoka v največji vročini. Sledilo je kopanje in sedaj sledi še en vzpon v horo na večerjo.
Jutri naj bi veter, ki to pot ni tako orkanski, malo pojenjal in bo počitnic konec.
ojla. tako je lepo, da z nestrpnostjo križam dneve...
OdgovoriIzbriši