Zjutraj Oto odpeljeva med ovce in koze. Prvič letos slišiva škržada. Čudiva se velikemu številu metuljev, potem pa ugotoviva, da so predhodnice, gosenice, opustošile široka območja mediteranskega hrasta.
Obkroživa otok še po vzhodni strani. Za hip v daljavi na povsem gladkem morju, daleč od obale, res ugledava morsko medvedko. Od daleč spominja na veliko vidro. Nanjo, ali njen plen, je pikiral predrzen galeb. Zakroživa po zalivu samostana Kira Panayia, po katerem je otok dobil ime. Samostan že več let obnavljajo in je menda lepši od daleč, kot od blizu.
Že ob 3h se veževa v prijaznem zalivu z vasico Steni vala, na srednjem delu otoka Alonnisos, kjer se dobesedno spet začne civilizacija. Kar nekaj znanih jadrnic iz Planitisa je tu. Vreme je oblačno, turobno in vroče, med potjo je padlo tudi nekaj dežja. Nihče nima prave volje dirjati okoli.
Na Free WiFi pivu izveva, da so imeli tu letos pozimi na obali 1. meter snega, višje na otoku celo 3 m. Polomilo se je ogromno borovcev in oljk, podrli so se drogovi za električno napeljavo, teža snega je rušila strehe ter nagnila in potopila nekaj ribiških ladij. Popokale so vodovodne cevi. Skoraj teden dni so bili po cesti odrezani od sveta. Reševat jih je prišla vojska s težko mehanizacijo. Toliko snega na otoku ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Oljke si opomorejo, borovce intenzivno žagajo.
Z veseljem spremljava vajino pot !
OdgovoriIzbrišiIn vama pošiljava pozdrave s peščene -baje ene najboljših- toscanske plaže južno od Elbe...
Sonja & Primož