Ponoči nas je budilo lajanje vaških psov. Za Oto je bil večeren in jutranji sprehod prav adrenalinski. Potepuških psov je ogromno. Lajajo na vse mogoče načine, ne pridejo pa prav blizu, so previdni, preplašeni, a kar dobro rejeni.
Jutranja akcija iskanja in dolivanja goriva je uspela, čeprav sva najbrž plačala malo več litrov, kot sva jih bila zares deležna. Obratno kot pri olivnem olju iz Theologosa, kjer je kapitan kupil 4 litre, pri prelivanju v steklenice pa ugotovil, da sva jih dobila 6.
In potem jadramo na SV veter po Oreonskem kanalu proti SV kar nekaj ur in zelo malo milj. Ko obupamo, malo zaženemo motor, ga izklopimo, ponovno razpnemo jadra in se spustimo v zaliv Loutra. Sidro vrževa še zadnjič (za nekaj časa) ob celini, na jugu Vološkega zaliva, med Achilosom in Pighadio, od koder naj bi Ahil odplul v Trojo. V bližini je več čarterskih baz, zato so pristanišča polna. V lepem okolju mirnega zaliva v zavetju Ahilovega stolpa smo samevali s še eno angleško jadrnico.
Na SZ se podijo nevihte, ki nas ne dosežejo. Nekajkrat močno pihne, pade 5 kapelj dežja, nato sledi mirna noč.
K sreči nisva sidrala zaliv naprej. Tam je restavracija in ker je sobota, imajo zelo živo glasbo do jutra. To pot je komaj slišna…
Ojla. hvala za zanimive in pestre komentarje. počutim se, kot bi plula z vami..
OdgovoriIzbriši